Australia Tour: Trinity College Choir

Zbor Trinity Collegea iz Cambridgea, ki je za Musico Vivo nastopil kot predstavnik oxbridgeske in širše britanske katedralne zborovske tradicije, uživa dragoceno posebnost v primerjavi z drugimi zasedbami s podobnim ozadjem: njegovi glasovi so mešani, z 11 ženskimi soprani, ki zagotavljajo zvočno zgornjo linijo, altovsko skupino z le dvema moškima članoma in skupino spretnih tenoristov, šolanih v pripadnosti ansamblu in ne v vsiljevanju samega sebe.

Zasedba zbora Trinity je pomenila, da je lahko občinstvo doživelo širši nabor repertoarja od standardnega tudorskega režima, ki zavzame skoraj ves razpoložljivi prostor, kadar britanski zbori z dečki sopranisti gostujejo. V prvi polovici večera se je program gibal med nekaterimi pričakovanimi renesančnimi elementi – Parsons, Byrd, Tallis – in trdnim zastopstvom sodobnih baltskih in poljskih skladateljev, kot so Ugis Praulins, Urmas Sisask in Pawel Lukaszewski.

Pevci so se sodobnih del lotili z nalezljivim navdušenjem in avtoriteto… Pevci dirigenta Stephena Laytona iz Cambridgea kažejo občudovanja vredno disciplino – ves program pojejo na pamet – in v osrčju svojega nastopa so zapeli dve deli živahne in zahtevne moči.

Purcellov Hear My Prayer se je začel en clair in se sčasoma preoblikoval v silovito reinterpretacijo Svena-Davida Sandströma, polno mučne harmonske agonije. Deserts of Exile Paula Stanhopa se je izkazal za nepozaben zaradi jasne uglasbitve žalovanja palestinskega pesnika za njegovo opustošeno domovino, ki se je končala z razkošno dosežitvijo zlitja zadržanih tonov in mehkih sibilantov.

Clive O'Connell