Arvo Pärt: Choral Works

Polyphony je z glasbo Arva Parta povezan že dolgo, vključno z nagrado Gramophone Award leta 2003 za Triodion in druga zborovska dela, prav tako pri založbi Hyperion. Ta disk je njihov tretji za to založbo s Partom (včasih zapisanim Paart brez preglasa nad enim a) in zajema glasbo od leta 1963 do 2012, v latinščini, nemščini, angleščini, cerkveni slovanščini in španščini, na raznolika svetopisemska besedila, deloma pa tudi na zelo stare molitve.

Večina ljudi, vsaj resni poslušalci, je s Partovo glasbo že zelo dobro seznanjena, in res ima navado polarizirati mnenja, čeprav se je ta delitev s časom, ko je postal tako pomembna sestavina sodobne glasbene scene, nekoliko zmanjšala. Zdaj, ko je uveljavljen in skoraj „zaslužen“ zastopnik najvišjih umetniških teženj, obstaja vsaj nekaj skladateljevih del, ki jih lahko vsakdo vzljubi. Na tem disku, zaradi velike časovne razdalje, dobimo izjemen pregled skladateljeve umetnosti, presenetljivo pa je, kako dosledna je slogovna evolucija. Ni Pendereckijevega ali Rochbergovega zamaha s plaščem, ki bi razkril novo in na novo rojeno elegantnost; namesto tega, bodisi pri bolj tonalno usmerjenih skladbah bodisi pri tistih, ki so zelo izstopajoče disonančne, obstaja doslednost napredovanja in razvoja, zaradi katere je glasba takoj prepoznavna, vse skladbe pa so osupljivo ganljive in prepričljive. Tudi če nekdo ni posebej veren, ga bo Partovo prepričanje vsaj prepričalo o intenzivnosti njegove lastne vere in ga potegnilo v njegove notranje misli ter trdno zasidrana filozofska razglabljanja.

Layton in zasedba sta tu preprosto fantastična, s čistostjo zvoka in nežnostjo pristopa, ki ustvarjata popolno Partovo združitev. Zvok je izvrsten, in to je eden najboljših Partovih albumov, ki sem imel čast jih poslušati.

—Steven Ritter